Hematološka sekcija in njena naslednica Združenje hematologov Slovenije (ZHS) imata za seboj pet desetletij dela, ki so prinesla napredek znanja in boljše možnosti za za pomoč bolnikom z boleznimi krvi. Tudi danes, enako kot ob ustanovitvi, čutimo potrebo po obstoju in delovanju.
SLOVENSKA HEMATOLOGIJA 1964-2016: POL STOLETJA STROKOVNEGA ZDRUŽENJA
V arhivu najdemo podatke, da je bil ustanovljen ustanovni občni zbor Hematološko-transfuziološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva 20. oktobra 1964.
Takrat so izvolili tudi prvi odbor sekcije, v katerem so bili internisti – hematologi B. Acceto, B. Leskovic iz Ljubljane in M. Černelč iz Maribora. Po dveh letih, domnevamo, da so se tako dogovorili, se je vodstvo zamenjalo s transfuziologoma S. Sovdatovo in M. Hočevarjem. Leta 1969, ob koncu njunega mandata, je prišlo do odcepitve transfuziologov. O vzrokih lahko samo domnevamo, ker je arhiv za ta čas izgubljen: lahko so bili strokovni, lahko prestižni ali oboji. Ustanovni občni zbor hematološke sekcije je bil 11. aprila 1970. Po začetnem obdobju delovanja je delo sekcije za krajši čas zamrlo, ker sta v istem letu umrla njen predsednik in tajnik. Od sredine 1972 pa je sekcija delovala ves čas zelo dejavno. Še pred letom 1976 se je postopno izoblikovala skupina članov, ki jo je zanimala hemostaza in se sčasoma ni več vključevala v delo sekcije. Po drugi strani pa je po zamenjavi generacij prišlo do občasnih ponovnih stikov s transfuziologi.
V začetku pobude hematologov niso padle na posebno plodna tla. Preteklo je že desetletje, preden je prišlo do rednega strokovnega sodelovanja na ravni sekcij. Od tedaj pripravljamo skupne sestanke in prispevamo enak delež strokovnega programa. 2. 3. 1999 smo, skladno s spremembami časa, končali postopek za preimenovanje Hematološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva v Združenje hematologov Slovenije (ZHS) Slovenskega zdravniškega društva. Število članov Hematološke sekcije in kasneje ZHS se je spreminjalo: začeli so z 20 člani, nato 23, vse do sedanjih 110. člani ZHS so danes internisti in pediatri, usmerjeni v hematologijo, pa tudi biokemiki, kemiki in farmacevti iz laboratorijev. Hematološka sekcija je imela stike s sekcijami drugih republik nekdanje države. 1976. je priredila 6. Hematološke dneve v Portorožu, 1986. pa skupaj s Transfuziološko sekcijo 5. kongres hematologov in transfuziologov Jugoslavije v Mariboru. Vsaka od jugoslovanskih republik je morala organizirati kongres, ki je bil na 4 leta, ali pa hematološke dneve v času med dvema kongresoma. Kongres v Mariboru je bil zadnji v Jugoslaviji pred njenim razpadom.
Oblika dela se je sčasoma spremenila in prilagodila okoliščinam doma in v svetu. Sprva so bili strokovni sestanki pogosti, kratki in so obravnavali različne teme. Predavatelji iz tujine so bili redkost.
Kasneje se je pogostost sestankov zmanjšala, postali so daljši in bolj tematsko naravnani s poudarkom na novih dognanjih. Takšne so težnje tudi danes. Na sestankih sprejemamo usklajena stališča (doktrino) o prepoznavanju in zdravljenju posameznih bolezni. Ta so kasneje objavljena v Zdravniškem vestniku in so zavezujoča. Prvi kongres smo organizirali v novi Sloveniji leta 2000 skupaj z Združenjem za transfuzijsko medicine. Ostali so sledili v štiriletnih presledkih. Letos smo pripravili že petega. Na pobudo P. Černelč-a je ZHS pritegnilo vse, ki skrbijo za
bolnike z boleznimi krvi: Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v hematologiji in Hematološko laboratorijsko Združenje. Strokovni sestanki tečejo istočasno in vzporedno, enako tudi kongresi. Da bi omogočili dober partnerski odnos med zdravniki in bolniki, so v zadnjem času na naših sestankih enkrat letno prisotna tudi društva bolnikov
Skrb za zvečanje ravni znanja, uveljavljanje pravih načel preprečevanja in zdravljenja bolezni krvi, predstavljanje in zastopanje članov v krovni organizaciji Slovenskem zdravniškem društvu in Evropskem hematološkem Združenju (European Hematology association). ZHS je sodelovalo pri pripravi programa in 2007 pri uveljavitvi specializacije iz hematologije. Leta 2012 je postavilo računalniško vodeni slovenski register za nekatere pogostejše novotvorbe krvnih celic. Hematološka sekcija in njena naslednica ZHS imata za seboj pet desetletij dela, ki so prinesla napredek znanja in boljše možnosti za pomoč bolnikom z boleznimi krvi. Tudi danes, enako kot ob ustanovitvi, čutimo potrebo po obstoju in delovanju.